Kontinentalni ponedeljek

In že spet je avgust in konec mojega poletja sredi poletja. Valjam se po belih rjuhah, plačujem položnice prek Klika s kozarcem hvarskega plavca v roki ter sanjarim, zabuljena v bele svetleče oblake, ki pokrivajo Ljubljano. Mislim, da sem srečna, ali pa se mi je samo znižal inteligenčni ter čustveni kvocient na morju, kar se domnevno zgodi, če preveč časa preživiš na plaži, kakor trdi nemški psiholog Siegfried Lehrl. Kakorkoli že, čutim veselje in zadovoljstvo pa naj Zig trdi, kar hoče, predvidevam pa, da ni preživel čudovitih dveh tednov na zelenem dalmatinskem otoku, kjer je bil polovico časa pod vodo, polovico pa pod borovci v Zamjatinovi in Andrićevi družbi, jedoč grozdje in razmišljujoč, kako enostavno je živeti včasih. Resnično dvomim v to. Ne verjamem, da je Ziga kdo presenetil s sadikami agave, da se je vozil po jadranski magistrali s slanim vetrom v prsih ter umazanimi nogami na armaturi, da je štel švigajoče otoke na svoji desni in si žvižgal Stewartovo I'm sailing, ker se je počutil natanko tako, kot se je verjetno Rod pred štiridesetimi leti, ker je čutil svobodo v svojem primarnem, prvinskem pomenu, da ni preteklosti ali prihodnosti zanj, da je bil tisti trenutek na jadrih, pa čeprav samo na jadrih valovite brezkončne razbeljene ceste, ki je peljala na cilj, k ljubljeni ali k nečemu lepemu, nedoživetemu, nedolžne sinje barve in neizmerjenih globin. Verjamem pa, da je imel Zig v vsakem primeru dobre namene, četudi so to že ničkolikokrat slišana opozorila glede prekomernega sončenja. Vračam se na začetni konec poletja, ki nič slabega, kvečjemu oddih, da sem se naužila poletja v veliki meri in da nimam potrebe po tarnanju in sprenevedanju, da ne morem k delu, ker me je zima tako hudo izčrpala, da potrebujem počitnice od rutine. Vse jokerje izgovorov o pomanjaknju časa za diplomsko delo sem izčrpala. Za začetek si bom sliko mentorja v diptihu s fotografijo Sodome in Gomore namestila na ozadje računalnika, Kafka pa bo postal tisti moški v spalnici, ki počiva na moji levi. Za razliko od prejšnjih mesecev, me ta misel zdaj pomirja, segla sem si v roko in veselim se nepričakovanemu kontinentalnemu začetku.