Bonjour Tristesse namesto Bonjour Trieste

Dolga spanja in Schwarzwald torta za zajtrk. Dolce vita. Če ne grem v Italijo, jo bom pripeljala v svojo sobo. Jovanotti na trdem disku. Mastim si prste s pršutom. Volim Trst zimi, volim Trst ljeti. Avstro-Ogrska z italijansko dušo. Zdi se stotine kilometrov stran od Kopra. Nič nimam proti Kopru, le ta nič me malo moti. V Trstu sem srečala italijansko ljubezen. Imela je roke izsušene od burje, pritisnila mi je slan poljub, kosili sva carbonaro in spili sva caffè. Dala sem ji srce. Mami, fashionistica, me je v otroštvu posedla v avto in odpeljali sva se v Trst. Kupila mi je pletene puloverje in igrače, očetu žametne srajce, Dinku Batmana v skoraj naravni velikosti. Sebi pa čevlje, krila, plašč. Nobene besede nisem razumela, vedela sem le, da mi je všeč. Dobila sem igrače in jedla sem torto. Kaj več sem potrebovala. Stara sem petindvajset let. Igram se in jem torto. La vita è bella. Čez dobra dva tedna se odpravljam v New York, ampak sanjam o Bar Bassu, Negroniju in tramvaju številka 1. Čaka me Milano. Tudi njemu sem dala srce. Imam še eno srce, sem kot Radenska.