שָׁלוֹם

"Ako se želiš udavati morat ćeš naučit ispeći pitu!"
"Ali ne udajem se za Bosanca, odnosno uopče se ne udajem! Šta će mi pita?"
"Svaki muškarac će te izbaciti iz kuće, ne budeš li mu znala pite spremit'. Kontaš?"
"Kontam. Ajde naučit ću kad je to toliko važno..."
Naj mi bo. Povečala si bom vrednost v kuhinji. Ker zdaj sem vredna NIČ. Vse, kar znam je, plesti, narediti odlične muffine, bolognese omako, ročno perem perilo, lepo likam, govorim italijanščino in zlahka rešim marsikateri dednopravni problem. Ampak brez pite nič ne šteje. Sploh v moji bosanski hiši. Nič hudega.
Ko sem na kolesu, nisem vredna skoraj NIČ. Oziroma, vredna sem približno kot Renault Clio letnik 98, po možnosti karamboliran. Passat, BMW, Range Rover...vsi so nad mano. Vozniki vedo točno ceno svojega žrebička in se temu primerno obnašajo na cesti. Ceneje je poškodovati moje telo kot poškodovati avto. Normalno, jaz sem prišla iz svoje matere, krvava in popolnoma zastonj, avto je prišel iz Avtohiše, zloščen in na kredit. Za kaj je treba bolj garati? Za človeka ali avto? Welcome to Slovenia and give it a thought!
Minilo je že več kot leto odkar sem spremljala svojega brata na hudi operaciji v Izraelu. V eno od najbolj prestižnih bolnišnic na Bližnjem vzhodu sva prispela točno pet dni po zadnjem napadu izraelske vojske na Palestince. V tej isti bolnišnici je bilo tudi nekaj ranjencev iz teh istih napadov. Palestincev. V bolnišnisi so bili zaposleni samo Judje. Ti isti Judje imajo otroke, sorodnike, sosede, prijatelje, ki so sodelovali v oboroženih napadih. Skratka, prvo so jih napadli, nato so jih zdravili. Kill it and heal it. Praktično isti ljudje in skrajno nepraktični ljudje. Je to hinavščina? Absurd? In spet vprašanje, koliko so te žrtve vredne? Dinko je prestal osemurno operacijo, ki jo je izvajalo 5 kirurgov. Njegovo življenje je bilo v teh osmih urah vredno ogromno. Nekaj dni pred tem so bila življenja Dinkovih vrstnikov na drugi strani zidu vredna NIČ. In čez nekaj trenutkov se je to lahko spremenilo, lahko se je ta otrok znašel v tej ali kateri drugi bolnišnici in vrednost mu je zrasla. Več kot 90% Izraelcev je podpiralo napade na Gazo, kakšen od teh 90% se je morda znašel s kirurško iglo nad napol mrtvim Palestincem. In takrat se je odločil, da gre za deflacijo Palestincev.
Ne morem si pomagati, da se ne bi spraševala o svoji vrednosti v človeški družbi. Trud, ki ga vlagam v šolanje, trud, ki ga vlagam v svoje psihofizično zdravje, trud, ki ga vlagam v svoje kreativno življenje, vsak dan se nekaj naučim. Dostojanstvo gradim že leta, definiram se v socialnih krogih, rastem v vseh pogledih. Kdaj pa kdaj mi kdo košček vsega vzame in zavem se kako krhka in nemočna sem. Trenutno stanem nekaj več kot pred leti, cena se mi bo s časom dvignila, zelo težko in počasi. Pade pa lahko tako zlahka. Če me povozi avto, dokler se mudim na fakulteto s kolesom, ali pa če me kakšen kriminalec posili in ubije. Moja cena variira kot pri pšenici ali nafti. In še v marsičem smo si podobni, smo zamenjljivi in minljivi, možen je količinski popust in ogromno truda, da iz nas izvabijo najboljše.