Boys will be boys, girls will be stupid

Curb your enthusiasm, sezona 2, del The Massage. Larry Davida po končani masaži vpraša maserka: "Can I finish you?" Larry pritrdi, nezavedajoč se, kaj ga čaka. Maserka ga začne manualno zadovoljevati, on jo prekine. Sledi scena, kako se o tem pogovarja s svojimi moškimi prijatelji, ki se vsi čudijo, zakaj jo je prekinil. Tudi jaz se čudim, tako navajena sem, da je to del naše kulture. Fantje so pač taki. Punce pa pač toleriramo marsikaj. Brala sem nekakšen članek o psiholoških vidikih moških možganov, ko zagledajo golo žensko telo, o hormonih, ki se sproščajo, o kratkotrajni vzburjenosti, kateri ne morejo uiti. Zaključek je tak, da smo si različni, da ženske moških ne moremo in ne smemo spreminjati. Fine with me! To ni nobena znanost. Ampak, ko gledam naokoli in se zavedam, da skoraj vse moje prijateljice fantom dopuščajo veliko več kakor sebi, in da sem tudi jaz ena izmed teh, me to pripravi do bruhanja. Odurna katoliška miselnost zasidrana v moji podzavesti! Kdo mi je to storil, ker vem, da tega nisem prinesla od doma, pri nas doma imamo neke vrste matriarhat, mama je glavna, vozi avto, plačuje položnice, hodi v trgovino, z očetom gresta na morje, kadar ona reče, skratka ona nosi hlače. Pa ne, da ima oče žensko vlogo, je pač malo bolj nežne narave, trenutno veliko piše, ima rad živali in otroke, nabira zdravilna zelišča...Od žalosti je napisal tudi pesem našemu pobeglemu/umrlemu mačku. Torej nisem bila tako vzgojena, ampak v sebi imam še zmeraj nek korektiv, kako ravnam ob malce preveč pregrešnih mislih. Takrat bi se poškodovala, kaznovala, bila bi majhna in zatrta. Zrela sem za nuno. In zares sovražim to. Sedimo za mizo, pijemo kavo, natakar je privlačen, sporazumemo se in ena doda: "Ja kaj? Saj fantje to stalno delajo, lahko tudi me..." In tako je vsakič, ko pogovor nanese na lepe moške. Opravičimo svoje misli s tem, da to delajo tudi naši moški. Ukinjam ta opravičila, zavestno jih globoko obsojam in dopuščam svojim očem počitek na neznanih frajerjih. Sploh ne nameravam z nikomer pobegniti na motorju, deliti postelje ali si pošiljati vroča sporočila. Ne, to me zanima, ne zanima me, kaj ti frajerji radi jedo, kakšno glasbo ali filme obožujejo, nič, vseeno mi je, važno je samo, da so, najraje vidim, da so tiho in obstajajo. Skozi glavo mi drvijo feministične misli in prvič čutim, da takšna enakopravnost veliko obeta.