Lebdeti

Nazaj na svoji zemlji. Ampak ne pretrdno. Dokler ne osvojim veščine spanja spet, čutim da nosim pod sabo ogromno količino vode. Globina vode me zbuja ob štirih zjutraj, AM po domače. Takrat se začnejo uradne ure mojega računovodstva in referata za študij. Budno opazujem drobne luči avtomobilov, ki se odbijajo v mojo steno, vse bolj pogoste so. Motorji avtobusov so vse bolj hrupni in maček se je vrnil s potepanja. Jaz pa ogromno neporavnanih obveznosti, finančnih in študijskih, kako le spati? Ta teden sem ugotovila, da lahko položnice plačam tudi s kreditno kartico in odločila sem se, da bo to moj najboljši dan v tednu. Brez pomote, tega sem se domislila v času uradnih ur. Le kaj je smisel uradovanja, če ne obrodi sadov. Še nekaj čičkračk v indeksu in odločila se bom, da bo to moj najboljši mesec v letu. Začel se je že lepo, samo še konec okrasim.

Na levi strani vode del srca, pisani ljudje in pisani prostori. Doma dišeč regrat in tlakovane ceste. Tudi Cabernet Sauvignon prihaja z naše celine. Salut!

Takšen pa je New York te dni...