I < 3 Zagreb

Prijetni poletni trenutki v sivini hrvaške prestolnice. Za nekaj dni sem pozabila na morje in vse kamne iz trebuha sem pustla doma, pod posteljo. Na sporedu vroč beton, vrele tramvajske tračnice, statičen zrak, preveč coca cole klokota v želodcu, vsi v startaskah, design time! Svidja mi se kak' pričaju, svidja mi se kak' se nose a fakat mi se svidja i njihova nonšalantnost. Lahko si to privoščijo, saj imajo široke ulice, več trgov, sobotno špico, tramvaje, šik trgovine in kino v centru mesta. Ljubljana se mi zdi infantilna na trenutke. Če bi se rodila še enkrat, bi bila Zagrebčanka ali Milančanka, jasno! Mama je nosečnost in prvo leto mojega življenja preživela tam. Nekaj se je zasidralo vame globoko v kri in kosti. Nič mi ni tuje in ugotavljam, da je moja identiteta zložena iz delčkov spominov, sorodnikov, hrane, vonjav, glasbe, jezika...En del prihaja iz Zagreba, en je iz Sarajeva, en iz Ljubljane, razraščam se pa tudi na druge konce sveta. Je tudi mesto, ki je nama skupno, poleg Hvara. Če se ne bi spoznala v Ljubljani, bi trčila en ob drugega na Cvjetnom trgu ali v hvarskem pristanišču. Jaz bi nosila svileno modro obleko in klobuk, on bi bil pa zagorel in imel bi odpeto srajco ter zavihane hlače. Jedla bi ribe in jaz bi se smejala njegovim šalam. Najina zagrebška romanca ni bila nič manj vzburljiva. Oblekla sem belo obleko, on je imel zavihane kavbojke, lizala sva sladoled, kosila sva čevape na Tkalči, jaz sem listala Elle na tramvaju. In smejala sem se njegovim šalam. I <3 him in Zagreb!