Majhna stopala

Majhne deklice živijo v majhnih dekliških svetovih. Svetovih polnih majhnih strahov in velikih želja. S strahovi pred volkovi, vampirji, netopirji in pajki in z željami po sladoledu, medvedkih, pravljicah o kraljičnah in velikih stopalih. Nekdo mi je rekel, da je Slovenija dežela ljudi z nadpovprečno velikimi stopali. Ne vem od kod bi lahko to izhajalo, na žalost nimam antropološkega znanja o fizioloških značilnostih Slovanov s tega področja. Ali je to zato, ker je prebivalstvo večinoma kmetovalskega porekla, vsi pa vemo, da majhna stopala ne pripomorejo k uspešnejšemo obdelovanju zemlje in na sploh kmetovanju? Velika stopala kot posledica pridnih rok. Lahko verjamem. Sama pa prihajam iz drugega okolja, kjer imajo moje ženske prednice večinoma zelo majhna stopala. V vrtcu so mi bili vsi čevlji sovrstnic preveliki in to je bila še ena stvar, za katero sem čutila, da me razlikuje od ostalih. Kar me razlikuje, me oddaljuje in povzroča v meni odpor do lastnega porekla. Sama po sebi pa ta stopala ne bi bila problematična, če ne bi velik del dekliških svetov zajemala tudi ogromna želja po čevljih. Kakor hitro sem zrasla, je zrasla tudi moja želja po čevljih in velikih stopalih. Tukaj se je zataknilo. Moja stopala niso zrasla in še kar nisem napredovala z otroškeka oddelka čevljev. Eden od mojih dekliških strahov je bil ta, da bi moja stopala zmeraj ostala tako majhna. Tako majhna, da bi komaj hodila po njih, da bi mi bili vsi čevlji tega sveta preveliki in da bi se mi vsi smejali. Predolgo sem nosila iste čevlje, katerih sem se nekajkrat že naveličala in jih spet vzljubila, preprosto ni bilo potrebe po novih obuvalih. Tako so starši prihranili nekaj denarja. Verjetno so bili zadovoljni. Jaz pa ne. Pred vsakim spanjem sem prosila boga velikih stopal, da mi naslednji dan nakloni en čudovit par stopal številka 39. Celo starše sem prepričala v to, da mi kupijo večje čevlje, ker sem čutila, da mi bodo zdaj zdaj zrasla stopala, in res bi bilo potratno, če bi mi prekmalu postali čevlji pretesni. V petem razredu osnovne šole so mi kupili dva para allstark. Ene so mi še sedaj prevelike. Moje stopalo je še zmeraj dolgo 23 cm, kar je velikost 35,5 ali 36, odvisno od proizvajalca čevljev. Strah pred majhnimi stopali je izpuhtel in zgodilo se je zadovoljstvo. Glede na to, da sem obkrožena z žensko popualcijo z nadpovprečno velikimi stopali, imam to srečo, da me na razprodajah velikokrat počaka par pepelkinih čeveljcev. Seveda le, če se v to zgodbo ne vmeša kakšna italijanska Pepelka.