Morski dnevnik

Dan 1: T 29 st. C

Uspavajo me škržati, zbudijo me galebi. Dišim po breskvah. Za kosilo imamo ribe, za sladico jogurtov biskvit. Nohte nalakiram v azurno barvo in od zdaj naprej lahko tikam morje. Preden izklopim mobitel, dobim sporočilo od Simobila, kako prijazni so, želijo mi zaželeti lepe in tople počitniške dni, ampak kljub besedam kot so "Spoštovani, lepo Vas prosimo...", imam občutek, da mi grozijo z odklopom iz omrežja. Nato dobim še eno sporočilo, vključena sem v veliko skupino slovenskih turistov, ki bivajo na Hrvaškem in imajo možnost popolnoma zastonj važiti se svojim sosedom, prijateljem, znancem , kako uživajo in kako sončno je pri njih, ampak le od 18-19 ure. V tej uri želim tudi jaz celotnemu imeniku sporočiti, da sem srečna in da se imam lepo. Ugotovim, da nimam številke svoje bivše razredničarke iz gimnazije, zato se odpovem takšnemu egocentrizmu. Med večerjo poslušam poročila in vremensko napoved v italijanščini, grem na sprehod in buona notte.

Dan 2:  T 30 st. C

Zajtrkujem sladoled, malaga, jagoda, pistacija. Slabo mi je. Grem še malo odspati, saj spanec vendarle pozdravi vse tegobe. Izkaže se, da je to res. Odidem na plažo, petnajstletni Čeh bulji vame, jasno, saj imam nove kopalke, ampak ne morem biti topless, nič zato. Morje je razburkano, veter prijetno pihlja, ostanem malo dlje. Ko pridem domov, opazim, da mi je veter napihal približno pol kilograma posušene morske trave v lase. Jaz sem pa mislila, da se mi prodajalec sladoleda smehlja iz drugega razloga. Pizza na rivi, občudujem svoja sončna očala in lično spedikirana stopala. Opazujemo mimoidoče turiste in se zgražamo nad poletno modo. Poceni rožaste obleke, oguljeni slamniki, pvc torbe in Crocsi. In vse to skupaj na opečeneih telesih s preveč celulita. Pokvarjen apetit. Večer podoben prejšnjemu in dober spanec.

Dan 3:  T 30 st. C

Zajtrkujem sladoled, vanilija. Spet mi je slabo, ne vem zakaj, saj je vendarle samo vanilija, to je približno tako, kot bi zajtrkovala vanilijev puding. Tudi to mine. Plaža in češki turisti, ki pridejo z volneno deko, sendviči in pivom. Piknik se grejo. To mi je neokusno, zato se premaknem k Nemcem. Nemška gospa s tremi otroci. Želi zaspati, ampak ji sinček ne dovoli. Z vodno pištolo škropi svojo mamico, ki ponori in ga nekajkrat udari s platnenim klobučkom. Otrok preneha, odide v morje, nemška mamica končno zadrema. Kaj kmalu prideta iz vode hčerkici, ki na mamico odložita mokrega napihljivega dinozavra. Gospa že spet ponori, nekaj kriči v nemščini, ne razumem, nažalost, ampak vem, da je situacija resna. Brisačo si da čez glavo in se zazre v morje, nakako žalostana se zdi, uboga nemška teta. Sočustvujem z njo. Po kosilu se namesto spanca odločim za branje. Preberem prvo poglavje Platonove Države in hitro po tem, zelo izčrpana, trdno zaspim. Zvečer se odpravim fotografirati sončni zahod s tridesetletnim fotoaparatom. Pet minut se ukvarjam z zaslonko, nato me popolnoma omami vonj pečenega mesa. Prestavim fotografiranje na kakšen drug dan, zdaj grem raje na ražnjiče. Dobra noč.

Dan 4:  T 31 st. C

Ne zajtrkujem sladoleda, temveč sezamovo kitko in jogurt. Odlično se počutim. Na plaži berem Platona in se počutim tako intelektualno. Veliko plavam, res se utrudim, malo zaspim, Platona skrijem pod kopalno brisačo, da ne bi dobil sončnih opeklin in ven potegnem "Glorijin Ljetni ljubavni roman", res je, da ima roman le 15 strani in je brezplačna priloga te velecenjene revije, ampak mene Marko in Dunja popolnoma očarata, skoraj zajočem, ko se poslavljata, ker Marko odhaja na delo v Švico, Dunja je pa noseča in on tega ne ve. Šmrk. Pojem nekaj sliv in grem domov, zagorela. Odločim se za telovadbo in čim začnem dvigivati noge v zrak opazim madež smole na zadnji strani stegna, torej za danes zaključim s telovadbo. Skozi okno ene od naših mini spalnic se vidi glavni trg in cerkveni zvonik. Ta zvoni vsako uro in me moti pri popldanskem kulturnem brezdelju, zato začnem intenzivno razmišljati, kako uničiti zvonec. Začnem s pripravo jagodnega sladoleda s hibiskusom in medom, zato pozabim na uničujoči plan. Zvečer se dolgo sprehajamo, gledamo otroke na ringišpilu, malce se mi zvrti, zato odidem domov spati.

Dan 5:  T 32 st. C

Zbudi me močan vonj sveže nabrane sivke. Zajtrkujem trdo kuhano jajce in toast. Dolgo časa preživim pred računalnikom, probavajoč vse možne kode za dostop do interneta "na črno". Ne uspe mi. Po radiu vrtijo stare italijanske kancone, toplo mi je pri srcu, najraje bi odplesala v petdeseta leta v kakšno plesno dvorano v Rim. Poslušam tudi veterinarsko oddajo o tem, kako ravnati s psmi pri visokih temperaturah. Postanem strokovnjak na tem področju in želim srečati kakšnega lastnika psa ter mu svetovati, s čim naj hrani psa, kako se najlažje znebi klopov in kako naj skrbi za štrinožca na plaži. Depiliram noge in probavam mamine kopalke. Kako sem vendar vitka. Grem v pekarno in si privoščim dva francoska rogljiča s čokolado.  Razveseli me novica, da imamo v hiši tudi palični mešalnik, zato si takoj naredim smoothie. Zvečer je na trgu sejem istrskih obrtnikov, ki ponujajo sir, med, oljčno olje, ročno izdelane suvenirje iz nekega  iglavca, nakit...Tudi tradicionalne istrske plese predstavijo v noše oblečeni mladeniči in mladenke. Večerjam palačinke z domačo figovo marmelado. Sladko zaspim.