O neuspeli poroki

Nekega temnega deževnega dne je mati vsa premočena prišla domov s polnimi vrečami različnih reči. Ena od meni pomembnejših je bila antialergijska odeja. Bila je bela, prešita in zelo mehka. Ljubezen na prvi pogled. Imela je ravno to, kar sem potrebovala in iskala. Razvili sva obojestranske simpatije, čemur je sledila poroka. Proslavili sva v krogu najbližjih, mojih domačih in njenih sorodnikov iz družine prevlek (teta blazina, sestra posteljnina, brat flis..). Šli sva tudi na zapoznelo poročno potovanje, samo do Milana, ampak bilo je čudežno. To je bila ljubezen polna topline, mehkih dotikov, vročih noči. Ko sem bila žalostna, mi je brisala solze, ko sem bila vesela, se je tudi ona razigrano mečkala. Harmonija, da ji ni para! Naklonjenost je trajala dolgo, nakar je draga mati, vešča opazovalka, ne dolgo nazaj, začela zaznavati negativen vpliv odeje na svojo edino hčer. Sprva je znake ignorirala, kasneje so postali bolj očitni. Tudi starostna razlika med nama je botrovala njeni  negativni oceni. Odeja se je namreč v zelo kratkem času zelo postarala. Jaz sem si zatiskala oči. Saj veste, kako je to pri gnili ljubezni, ne želimo videti resnice in predolgo vztrajamo, upajoč, da bo nekoč posijalo sonce. Zdaj, ko gledam nazaj, seveda vidim, da je imela mati prav. Ravnala je pravilno, ko naju je razdvojila, čeprav mi je bilo takrat grozno pri srcu. Odeja je zelo slabo vplivala na moje socialno življenje in celo na zdravje. Ni mi več nudila protialergijske podpore, požvižgala se je na njo, kot tudi, da me je vsako jutro na različne, grozovite načine izsiljevala, naj ostanem z njo, češ da so predavanja dolgočasna in zelo nevarna. O teh hudih načinih, katerih se je posluževala, sploh ne bom izgubljala besed, to je kvečjemu za v kakšno grozljivko. Strup mi je vlivala v oči, ko sem spala, da sem ji lahko vsako jutro slepo sledila. Oklenila se me je, jaz pa se ji nisem imela moči zoperstaviti. Intervenirala je mati, vešča bojevnica, z nasiljem, jasno. Borila se je, znoj se ji je cedil po čelu, imela je krvave roke, na koncu pa ji je le uspelo. Iztrgala je svojo brhko hčer iz krempljev stare pokvarjene odeje. Odeja je letela naravnost v koš za smeti, kaj se je tam dogajalo, ni moja stvar. Draga mati, vešča nakupovalka, mi je priskrbela novo simpatijo. Ta je bolj lahkotna, vitka, mlada. Točno tako potrebujem za sveže pomladne noči.