Razpoloženjski tokovi

Odlična predstava, okusen pelinkovec, hladna noč v najlonkah, zjutraj Val 202, Dinkov rojstni dan, sonce + veter, glasen šepav maček, kisle kumarice, goli gležnji, mladenka kradljivka, ki je prišla na torto, večer z Esmo, sladko vino proti jutru, vse v dvoje, jutro dolgo in gosta kava, dež me več ne moti. Zdi se, da so se stvari ustalile in vse je tako kot mora biti. Kujem plane za prihodnost, vem, da je pred mano dolg teden a ne mudi se mi nikamor. Sem brez imperativa zato bom obveznosti opravljala z lahko dušo, znana sem po odlašanju, a do sedaj se mi je vse dobro izteklo. Tega ne ignoriram, z leti se človek marsikaj nauči. Naučila sem se učiti, naučila sem se poslušati, naučila sem se kaznovati, naučila sem se opažati in uživati. Moram se pa še naučiti, kako spremenjljiva sem, kako raznolika sem in kako se spopasti z vsemi dimenzijami lastne osebnosti! Tako sem danes opazovala dolgo nepokošeno travo, ki se je zaradi vetra  vsa upogibala v eno smer, bilo je lepo in fotogenično. Živa se je zdela, kot da čuti veter na sebi in se mu prepušča, tako nebogljeno. Listje na drevesih, košato in zeleno, poškropljeno od dežja, in kako je veter raznašal drobne kapljice meni v obraz, tudi to mi je bilo lepo. Celo pešci na kolesarski stezi me niso motili. Same novosti...Presenečam se in nadejam se še bolj drugačni sebi. Nerganje v bližnji preteklosti kot cena za mirno dušo. Enkrat sem gor, drugič sem dol, kako enostavno, upam le, da mi ta briljantna ugotovitev ne zbeži iz spomina, ko bom v solzah in brez prihodnosti!